petek, 29 marca, 2024
16.3 C
Ljubljana

SPLETNA STRAN JE V IZDELAVI

Od treh gledalcev do skoraj polnih dvoran in še kaj

Tudi ko so bile dvorane zaprte za javnost, so storili vse za ohranitev stika s svojim občinstvom. Najbolj dramatično je bilo v SNG Drama Ljubljana, kjer so poleg epidemije doživeli še poplavo in odstop direktorja.

Med tistimi, ki jim je delovanje že drugo leto narekovala epidemija covida-19 z ukrepi za zajezitev, so kulturne ustanove. Ni jim bilo lahko, a so se v vseh močno potrudili, da so ohranili stike s svojim zvestim občinstvom in stopili na odre takoj, ko je bilo mogoče. V prvih petih mesecih, ko so bile dvorane zaprte za javnost, so pripravljali neposredne videoprenose predstav in koncertov. Z različnimi tehnologijami in aplikacijami so nekatere vsebine prenesli na splet in izumljali hibridne formate, nekakšno kombinacijo gledališča in televizije.

Izredne razmere, ki še kar trajajo, močno vplivajo na obisk kulturnih prireditev, saj trenutni vladni ukrepi dovoljujejo le polovično zasedenost dvoran, izpolnjevanje pogoja PCT, obvezno uporabo zaščitnih mask, marsikoga pa od obiska prireditve odvrne že strah pred okužbo. Zato je trženje letos bolj ali manj v drugem planu.

Kljub vsemu zadovoljni

Mag. Tina Kosi, upravnica Slovenskega ljudskega gledališča Celje, pravi: »Naše gledališče se v drugem koronskem letu spopada s podobnimi težavami kot druga – z odpovedmi predstav, s preložitvami premier, s precej zmanjšanim številom obiskovalcev in posledično z zmanjšanim lastnim prihodkom… Kljub temu smo zelo ponosni na vse predstave, ki smo jih premierno izvedli v tem času. Obiskovalce je posebno navdušila predstava Bodi gledališče ob 70. obletnici našega gledališča, ki se s prepesnitvami znanih popevk poklanja gledališki umetnosti, ustvarjalcem in občinstvu, ki jo je večkrat nagradilo s stoječim aplavzom. V decembru ponujamo pester otroški program z izjemnima predstavama Tista o bolhah in Kozlovska sodba. Odrasle vabimo na svežo uprizoritev sodobne angleške drame Klinc, ki v izčiščeni in estetski formi govori o sodobnih človeških odnosih in nezmožnosti sprejemanja odločitev. Na silvestrovo pa se bodo obiskovalke in obiskovalci lahko nasmejali komediji Laž. V novem letu si želimo polne gledališke dvorane, veselimo se novih premier in upamo, da bomo uspešno izvedli jubilejni 30. festival Dnevi komedije.«

Uršula Cetinski, generalna direktorica Cankarjevega doma, se pohvali, da je bil ta tudi v letu 2021 živahen mednarodni kulturni center, in omeni nekaj presežkov: »Čudovit je bil koncert baročnega ansambla¸Il pomo d’oro, s katerim je nastopil mladi poljski kontratenorist Jakub Józef Orlinski z angelskim glasom. Podobno ganljiva sta bila tudi Alexander Balanescu, virtuozni violinist romunskega rodu, in bosanski mojster sevdaha Božo Vrećo. Slovenska glasbena skupina Dan D je januarja, ko smo bili za občinstvo še zaprti, posnela koncert, ki so ga izvedli v globokem jašku, prek katerega se prezračuje Cankarjev dom. Nastal je zelo dober posnetek, ki smo si ga ogledali tudi po Televiziji Slovenija. Za otroke in mladino se je zgodilo toliko, da je kar težko izbrati. Pravi lutkovni spektakel, ki je v naših krajih zelo, zelo redek, je bila predstava Moby Dick, izvedbeno neskončno težavna mednarodna koprodukcija, ob kateri je mlademu občinstvu zastajal dih.

Romana Šalehar in Ivo Godnič na vaji za predstavo Slovenskega mladinskega gledališča Pojedina pri Trimalhionu v režiji srbske režiserke Bojane Lazić. Foto: Ivian Kan Mujezinović

Popolnoma nova gledališka obzorja je odprla belgijska predstava Sylvia, s katero smo se spomnili na presunljivo pesnico Sylvio Plath, glasba Igorja Stravinskega Posvetitev pomladi, ki smo jo zemljani v neki kapsuli poslali v vesolje kot enega izmed največjih dosežkov človeštva, pa je navdihnila južnoafriško plesno skupino, ki je odplesala Žrtvovanje. V leto 2022 bomo stopili z nagajivim francoskim cirkusom Cirque le Roux.«

V Slovenskem narodnem gledališču Maribor so ob vseh težavah, povezanih z epidemijo, ponosni na kar nekaj dosežkov. Posebej kaže omeniti uprizoritev baleta Edwarda Cluga Carmina Burana na glasbo Carla Orffa. V Drami so premierno uprizorili znameniti roman Draga Jančarja To noč sem jo videl kot scensko balado v treh slikah v režiji Janeza Pipana, in to kot veliko mednarodno koprodukcijo mariborske Drame, dunajskega Burgtheatra, beograjskega Jugoslovenskog dramskog pozorišta in Cankarjevega doma Ljubljana. Monodrama Immaculata z Natašo Matjašec Rošker pa je odmevno gostovala na prestižnem festivalu Solo v Moskvi.

V operi jim je uspelo odigrati veliki klasični operi, ki sta obe zelo navdušili občinstvo – Puccinijevo Madame Butterfly, ki jo je ob mariborskem videlo tudi občinstvo na Festivalu Ljubljana, in Verdijevo Aido. V prazničnem decembru so v Mariboru na ogled največje uspešnice, med katerimi je skoraj že razprodan balet Hrestač. Od starega leta se bodo na silvestrovo poslovili z Verdijevo opero Traviata in v Drami z uspešno glasbeno komedijo Erica Gedeona Večno mladi.

V Slovenskem mladinskem gledališču so se proti koncu sezone zelo razveselili možnosti vnovičnega igranja pred občinstvom v živo ter postopnega obnavljanja mednarodnega sodelovanja s sorodnimi gledališči in festivali iz tujine, saj je slednje eden od temeljev identitete tega gledališča. V teh okoliščinah so zato še zlasti ponosni na sodelovanje z uglednim festivalom steirischer herbst iz Gradca, s katerim so v koprodukciji v začetku sezone na oder postavili projekt Vročina v režiji Žige Divjaka in ga na festivalu premierno odigrali. Veliko jim pomeni tudi uspeh na Borštnikovem srečanju, na katerem je avtorski projekt Gejm (režija Žiga Divjak, produkcija Nova pošta) prejel kar sedem nagrad, predstava Sedem vprašanj o sreči (režija Tomi Janežič, koprodukcija z LGL) pa dve. V leto 2022 stopajo z željo, da bi obudili nekatere uprizoritve, v katerih odrsko življenje je covid-19 skoraj usodno zarezal ali pa še niso dobile možnosti, da bi se zares razmahnile, in z upanjem, da bodo še okrepili mednarodne vezi.

Predstave so pogrešali tudi otroci

Tudi Gledališča Koper koronavirus ni ustavil. Za kulturni praznik so posneli film O, blagor tebi, veter, v katerem so igralci treh primorskih gledališč recitirali poezijo, začeli so plodno sodelovanje z Radiem ARS, nastali so literarni nokturni, zvočne knjige in drugo. Poleg tega so vadili in ustvarjali nove predstave za čas vnovičnega odprtja gledališč. Veliko truda in dela so namenili koprodukcijski predstavi Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića. Poleti so med drugim izvedli 28. Primorski poletni festival, na katerem so izpolnili abonmajske obveznosti in tako v novo sezoni šli brez dolga do svojih abonentov, ki cenijo njihov trud. Verjetno se tudi zato v novi gledališki sezoni lahko pohvalijo s povečanim vpisom abonmajev.

Začetek nove sezone je zaznamoval 11. festival Pri svetilniku, ki je namenjen najmlajšim. Tokratno izvedbo so zaradi poslabšanja epidemioloških razmer in zaostritve ukrepov sklenili predčasno, a so kljub temu pripravili 51 dogodkov (predstave in delavnice), ki se jih je skupno udeležilo 4913 otrok. Obiskalo jih je 20 vrtcev in osnovnih šol iz osmih različnih občin (Koper, Izola, Piran, Ankaran, Vipava, Hrpelje, Ilirska Bistrica, Postojna). Kljub posebnim razmeram je zanimanje za kulturne vsebine zelo veliko. Otroci so bili v zadnjih dveh letih zanje prikrajšani, zato se obiska gledališča nadpovprečno veselijo, ugotavljajo učitelji.

Leto 2021 je bilo za Slovensko filharmonijo težko, a uspešno, pove direktor Matej Šarc: »V zimskih in spomladanskih mesecih sta Zbor in Orkester Slovenske filharmonije neutrudno izvajala koncerte na daljavo v obliki video streaminga po svetovnem spletu. Tako nam je uspelo izvesti celotno abonmajsko sezono 2020/21. Junija smo lahko izvedli tri koncerte v živo, vendar zaradi nenadnega odprtja ob navzočnosti zelo malo poslušalcev. Poleti je Orkester Slovenske filharmonije gostoval v Veroni, Ravellu in Vidmu pod dirigentskim vodstvom Charlesa Dutoita. Vrhunec leta 2021 je zagotovo izjemen nastop orkestra skupaj z njim in solistko pianistko Marto Argerich na Ljubljana Festivalu, kjer je bil orkester nagrajen z eno najdaljših ovacij v zgodovini Cankarjevega doma. V jesen 2021 smo stopili pripravljeni z novim abonmajskim programom in močno postavljeno oglaševalsko kampanjo. Prodali smo zajetno število abonmajskih vstopnic, kar nas navdaja z optimizmom za čase po covidu-19. V prvih mesecih nove sezone se je Slovenska filharmonija izkazala z izvedbami kultnih skladb velikanov glasbe 20. stoletja, med katere sodita Sinfonia Luciana Beria, delo za osem pevcev in orkester, in znamenita Simfonija Turangalîla Olivierja Messiaena, za katere je bil značilen izjemen obisk mladega občinstva.

V Gledališču Koper so letos v okviru festivala Pri svetilniku pripravili 51 predstav in delavnic, ki se jih je zelo razveselilo skoraj 5000 otrok.

V teh dneh Slovenska filharmonija in Cankarjev dom pripravljata tradicionalni novoletni koncert, ki bo 1. januarja 2022 ob 18. uri v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Filharmonikom bo dirigiral priznani maestro George Pehlivanian, solista pa bosta citrar Peter Napret in harmonikar Klemen Leben, ki bo za novoletno slavje predstavil tudi svojo novo skladbo za harmoniko in orkester. Poleg te skladbe bodo na sporedu priljubljene melodije iz naše nekdanje skupne domovine Avstro-Ogrske, pri čemer ne bo manjkalo pristne slovenske glasbe.«

»Razprodane« polovično zasedene dvorane

Najviharneje je bilo letos zagotovo v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana. A kljub vsemu, kar so doživeli, so do konca novembra uspešno v živo odigrali vse premiere in večino ponovitev iz sezone 2020/21. Do konca leta bodo na 286 prireditvah predvidoma našteli nekaj manj kot 50.000 gledalcev, kar pomeni skoraj polovico njihovega rednega letnega občinstva v časih pred epidemijo. V letošnji sezoni 2021/22 so ohranili enako število abonentov kot v prejšnji, kar pa še vedno pomeni le polovični vpis v primerjavi z zadnjo sezono pred pojavom covida-19. V letu 2020 so jim zaradi epidemije za 75 odstotkov upadli lastni prihodki, ti so z običajnih skoraj dvajsetih odstotkov skopneli na pet odstotkov letnega proračuna Drame, letos pa jim je delež lastnih prihodkov do začetka decembra uspelo povečati na sedem odstotkov.

»Ob postopnem predpoletnem odpiranju smo sprva smeli igrati v živo le za tri gledalce in nato z rahljanjem ukrepov prišli do skoraj polnih dvoran, jeseni pa smo se z zaostrovanjem epidemioloških razmer spet znašli v okoliščinah ‘razprodanih’ polovično zasedenih dvoran. Močan naliv 29. septembra, po podatkih najobilnejše deževje v Ljubljani v zadnjih dvesto ali celo tristo letih, je povzročil silovit vdor meteorne vode v historični del in kletne prostore stavbe Drame in za nekaj tednov ustavil normalen potek vaj ter predstav v uvodnem delu letošnje sezone. Ta dogodek je bil za slovensko javnost in mednarodne gledališke kroge opozorilo, da je celovita prenova Drame neizogibna nujnost, ki je ne gre več niti malo odlašati, na kar je v svoji odstopni izjavi opozoril tudi odhajajoči ravnatelj Igor Samobor,« je dramatično leto v Drami predstavil Jernej Pristov, vodja službe za stike z javnostmi.

Od starega leta se bodo v Drami poslovili s kar tremi predstavami. Tako bodo na silvestrski večer v Mali drami ob 19. in 21. uri odigrali uspešnico letošnje sezone Vse sijajne stvari Duncana Macmillana v režiji Nataše Barbare Gračner. Na velikem odru bo ob 20. uri na sporedu še ena uspešnica Drame, satirična komedija Nova rasa avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča.

Čeprav so epidemiološki ukrepi skoraj za polovico zmanjšali zmogljivost dvorane in omejili število mest ter nekoliko prilagodili delovni proces, v SNG Opera in balet Ljubljana z zadovoljstvom ugotavljajo, da je bilo letošnje leto po številu obiskovalcev nad pričakovanji. Izvedli so ves zastavljeni program, napovedane operne in baletne premiere, avgusta letos z baletom Veter koreografa Renata Zanelle odmevno gostovali na festivalu v Madridu, s slavnostnim koncertom Naj živita opera in balet pa septembra še na Reki.

SLG Celje predstava
Obiskovalce SLG Celje je posebno navdušila predstava Bodi gledališče ob 70. obletnici celjskega gledališča, ki se s prepesnitvami znanih popevk poklanja gledališki umetnosti, ustvarjalcem in občinstvu. Foto: Uroš Hočevar

Koprodukcijski balet Dunajski večer na odru Cankarjevega doma si je kljub koronskim ukrepom ogledalo 2000 obiskovalcev, kar kaže na to, da je bilo občinstvo po koronskem mrku željno operne in baletne kulture. Občinstvo so navdušile tudi premiere letošnje sezone: balet Apollon musagete in operatorij Oedipus rex, opera Capuleti in Montegi ter nazadnje baletni triptih Strune.

Desetega decembra je minilo natančno deset let od selitve v prenovljeno stavbo, obletnici so se poklonili z baletom Veliki Gatsby. Poleg tega december, kot vsako leto, zaznamuje tudi balet Hrestač – Božična zgodba, ki v dvorano vsakič znova privabi vesele in radovedne otroke ter njihove starše. Hrestač bo še bolj slavnosten 23. decembra, ko bodo zaznamovali dan ustavnosti in predstavo posvetili predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Silvestrska operna predstava pa bo tokrat Čarobna piščal ob 18. uri.

V SNG Opera in balet Ljubljana bodo prihodnje leto praznovali stotrideseto obletnico postavitve arhitekturne mojstrovine operne stavbe, zato bodo, kot slikovito pravi direktor gledališča Staš Ravter, »s spoštovanjem in hvaležnostjo zrli v ta spomenik slovenske kulture, uživali v njegovem videzu in vsebinah ter navdihnjeni s preteklostjo ustvarjali za danes z mislijo na prihodnost«.

SORODNI ČLANKI

medicinska sestra

Ves bes se zlije na zdravstvene delavce

0
V zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih je v času epidemije do zaposlenih zaznati veliko žaljive, agresivne in ogrožajoče komunikacije, predvsem pacientov in svojcev. Zdravstveni delavci so v času epidemije vse pogosteje žrtve verbalnega in celo fizičnega...
Mladi zdravniki opozarjajo na nizke plače

Dopoldne zdravnik, popoldne avtomehanik

0
Mladi zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere: plače so prenizke, mnogi razmišljajo o odhodu v tujino ali celo zamenjavi poklica. Ne želijo si razgradnje zdravstvenega sistema. »Naša morala je na psu. Tako ne gre več naprej,«...
Ogrevanje je vse dražje

Vse dražje ogrevanje: se bomo greli na vavčerje?

0
Ogrevanje se je najbolj podražilo v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah in Ljubljani. V Mariboru so socialno šibkejšim občanom namenili energetske vavčerje v vrednosti 15 evrov. Jih bo država podprla tudi za druge? Letošnja jesen...

NAJBOLJ BRANI ČLANKI

Ukrepe opuščamo, za občasno zmedo so kriva tudi nejasna pravila

Novi koronavirus se lahko ponovno začne širiti, če ne bomo spoštovali smiselno uvedenih ukrepov.

Vinko Šimek: honorar si je delil z inflacijo

Na območju nekdanje Jugoslavije je njegova kaseta s šalami pred štirimi desetletji dosegla  osemkratno zlato naklado, osemkrat po 50.000 prodanih primerkov. Poleg mnogih turnej, predvsem z...

S covidom-19 v službo? Grozi vam huda kazen!

Dokler ne bo cepiva, se je pametno držati nekaterih osnovnih napotkov, sicer lahko v neroden položaj spravimo sebe in ljudi okoli nas. Včeraj je bilo...

ZADNJI ČLANKI

Nedeljsko kosilo: Tarator – balkanski gaspačo

Tudi v Bolgariji imajo svojo različico te znamenite juhe, ki je narejena iz svežih kumar, kopra, česna, orehov, jogurta, oljčnega olja in vode, in...

75 najlepših: Klic srca

Ansambel, ki deluje od leta 2000, sestavljata bratranca vokalist Blaž Švab in harmonikar Rok Švab ter brata kitarist Peter Oset in basist Franjo Oset....

(Nedeljski dnevnik) Modra rakovica požre, kar leze in gre

Ko pomemben politik, kot je predsednik beneške dežele (Veneto) Luka Zaia, skliče novinarsko konferenco in pozira z veliko modro rakovico v rokah, je najbrž...