Novi koronavirus se lahko ponovno začne širiti, če ne bomo spoštovali smiselno uvedenih ukrepov. Nekatera priporočila NIJZ so neživljenjska: ste v morju le s člani družine? Na avtobusu se lahko dotikate plastičnih držal, k frizerju pa še vedno le s svojo revijo.
Z novim tednom so odpravljene številne omejitve, ki so bile v zadnjih mesecih del nove koronarealnosti: notranje meje EU se vse bolj odpirajo, mednarodni potniški prevoz se znova oživlja, dovoljeno je druženje večjega števila ljudi (do 500) na javnih prireditvah, tudi gledalci so se vrnili na športne prireditve.
Kljub ugodni epidemiološki sliki in sproščanju omejitev velja poudariti, da določeni zaščitni ukrepi, s katerimi preprečujemo razširjanje okužb, ostajajo v veljavi. Zdi pa se, da je med njimi kar nekaj takšnih, ki ljudi begajo predvsem zaradi nedorečenosti. Navodila in priporočila za varno izvajanje posameznih dejavnosti, ki jih ob postopnem sproščanju sistemskih ukrepov pripravlja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ), so nadvse obsežna, med prebiranjem nekaterih pa se kaj hitro poraja vprašanje, na kakšen način na papirju zapisano navodilo sploh prenesti v prakso. Da je kaos večji, ob tem v veljavi še ostajajo vladni akti in ukrepi, sprejeti v času epidemije covida-19, ki še niso bili odpravljeni, spremenjeni ali preklicani.
Kar živi na papirju, ne živi nujno v praksi
NIJZ pogosto, včasih tudi večkrat na dan, dopolnjuje na spletni strani objavljena priporočila za posamezne dejavnosti, ugotavljajo na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Predsednik Branko Meh pravi, da prevečkrat ni znano, kaj so priporočila in kaj ukrepi, ki jih je nujno treba upoštevati, sicer pa zbornica največ pripomb članov prejema na račun zaščitnih mask v gostinstvu, pri frizerskih in kozmetičnih storitvah in od avtobusnih prevoznikov zaradi zahtevane razdalje med potniki. Glede možnosti ublažitve ali umika določenih ukrepov za posamezne dejavnosti je Mehov sogovornik minister za zdravje Tomaž Gantar, s katerim sta se včeraj že srečala, izid pogovora pa do zaključka naše redakcije ni bil znan.
V luči priporočil bo zanimivo opazovati tudi letošnjo kopalno sezono, ki se je uradno začela v ponedeljek. Po navodilih NIJZ bodo namreč obiskovalci plaž in kopališč morali ohranjati razdaljo na kopnem in v vodi, v skupini lahko plavajo ali se zadržujejo skupaj le člani istega gospodinjstva, obvezna je uporaba zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih, kjer ni mogoče ohranjati ustrezne medosebne razdalje, in še kar nekaj podobnih priporočil je v veljavi. Kot je bilo v primeru gostincev, je tudi tu zanimivo predvsem to, kako bodo ugotovili, ali se v vodi in na kopnem skupaj zadržujejo le člani iste družine…
Včasih z, včasih brez
Zdi se, da je »na terenu«, med ljudmi, vse več nejasnosti glede uporabe zaščitnih mask – kdaj, kje in v kakšnih okoliščinah jo uporabiti. V zadnjem času nas ob vhodih v razne trgovine redno pričakajo opozorila, da zaščitna maska ni nujna ob zagotovitvi 1,5 metra razdalje med ljudmi – kar je pogosto pod vprašajem na primer med čakanjem v vrsti pred blagajno v trgovini.
Kdaj torej moramo nositi masko in kdaj ne? Na NIJZ odgovarjajo, da so v veljavi odločitve, ki jih je sprejela vlada, ki je odločila, da v veljavi ostajajo vsi predpisani higienski ukrepi, med drugim obvezno nošenje zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih, kjer je medsebojna razdalja manjša od 1,5 metra; v javnih prevoznih sredstvih; pri osebah z respiratornimi obolenji; pri zaposlenih v zdravstvenih ustanovah glede na stopnjo izpostavljenosti; pri zaposlenih v vseh domovih za ostarele in vzgojno-varstvenih zavodih za osebe s posebnimi potrebami; pri obiskovalcih zdravstvenih ustanov, domov za ostarele in v vzgojno-varstvenih zavodih za osebe s posebnimi potrebami.
Da po trgovinah, trgovskih centrih, lokalih in drugod opažamo vse več ljudi brez maske, gre pripisati precej ohlapni dikciji o obveznem nošenju maske v zaprtih javnih prostorih, kjer je medsebojna razdalja manjša od 1,5 metra. To namreč pomeni, da je presoja o gneči v prostoru v določenem trenutku prepuščena izključno osebni presoji potrošnikov oziroma lastnika (upravljavca) določenega prostora, kjer poteka dejavnost.
Ko nastopi vročina…
Kaj pa uporaba maske v času visokih poletnih temperatur in vročinskih valov? Doslej pretirano visokih temperatur še nismo bili deležni, kar pa »vročinskega scenarija« v prihodnje ne izključuje. Na Japonskem, kjer so prejšnji teden že imeli vročinski val s temperaturami nad 30 stopinj Celzija in visoko vlago, so oblasti ljudem priporočile, naj, če je mogoče, ne nosijo zaščitne maske. Posnetki toplotnih kamer namreč kažejo, da je temperatura okoli ust, če človek ne nosi maske, 36 stopinj Celzija, ko pa si nadene masko, v eni minuti temperatura naraste na 40 stopinj Celzija.
Ali NIJZ pripravlja podobna priporočila za čas vročinskih valov, denimo, za potnike javnega potniškega prometa, kjer prepogosto primerno ohlajen zrak še zdaleč ni nekaj samoumevnega? Strokovnega mnenja o uporabi mask med visokimi temperaturami na NIJZ niso podali, so pa našteli trenutno veljavne in zgoraj opisane odločitve vlade o obveznem nošenju mask.
Foto: iStock
Papir na »črnem seznamu«…
Zadrege se pojavljajo tudi pri tem, ali goste gostinskih obratov na mizi pričaka jedilni list ali ne. Na NIJZ pravijo, da jedilni listi v priporočilih za turistično-gostinske dejavnosti niso posebej izpostavljeni, vendar so zajeti v dikciji, da »izvajalci storitev odstranijo predmete, ki bi se jih lahko dotikalo več gostov, na primer igrače, časopise, revije«, kamor sodijo tudi jedilni listi, plastificirani oziroma neplastificirani. »To pomeni, da se morajo klasični jedilni listi, ki se jih lahko dotika več oseb zaporedoma, odstraniti. Preverjanje izvajanja priporočil ni v pristojnosti NIJZ, ampak inšpekcijskih služb,« še dodajajo.
Enako velja še za revije, časopise in drugo čtivo na papirju, ki smo ga bili vajeni prebirati po lokalih, frizerskih salonih in, ne nazadnje, tudi po knjižničnih čitalnicah. In medtem ko se že lep čas brez omejitev dotikamo predmetov iz plastike, jekla, stekla in drugih materialov, na katerih se virus sars-cov-2 dokazano zadržuje dolgo časa, ostaja na teh lokacijah čtivo na papirju, ki je namenjeno strankam, prepovedano.
Iz zapisa v omenjenem priporočilu NIJZ ni povsem jasno, zakaj revije, časniki in drugo na papirju tiskano gradivo (plastificirano ali ne) ne smejo biti dostopni večjemu številu ljudi ob izrecnem razkuževanju, umivanju rok pred rokovanjem z njimi in po njem. Sploh ker študije kažejo, da je stabilnost novega koronavirusa na plastiki bistveno daljša v primerjavi s papirjem.
Ali konkretneje: v ukrepih za preprečevanje širjenja okužbe s sars-cov-2 v knjižnicah, arhivih in čitalnicah, ki jih je NIJZ objavil v začetku junija, se inštitut sklicuje na doslej znane podatke in študije. Med drugim to pomeni, da novega koronavirusa na tiskarskem in tekstilnem papirju niso zaznali živega tri ure po inkubaciji, na bakreni površini štiri ure, na kartonu 24 ur, na lesu in tkaninah drugi dan, na gladkih površinah (kot so steklo in bankovci) četrti dan, na gladkih površinah, kot sta jeklo in plastika, pa sedmi dan po inkubaciji. Novi koronavirus je preživel v zelo nizkih koncentracijah na površinah iz nerjavečega jekla dva dni in plastike tri dni po inkubaciji. Kot še v povzetku ugotovitev tujih študij v priporočilih zapiše NIJZ, je bila v omenjenih primerih stabilnost oziroma infektivnost virusa določena v laboratorijih v optimalnih pogojih in z visokimi začetnimi koncentracijami virusa, medtem ko je v praksi zaradi dodatnih faktorjev (dnevna svetloba, nihanja v temperaturi, vlažnosti) in nižjih začetnih koncentracij virusa pričakovati, da je stabilnost manjša kot v imenovanih laboratorijskih študijah.
… in posebnim priporočilom
Iz zapisa v omenjenem priporočilu NIJZ ni povsem jasno, zakaj revije, časniki in drugo na papirju tiskano gradivo (plastificirano ali ne) ne smejo biti dostopni večjemu številu ljudi ob izrecnem razkuževanju, umivanju rok pred rokovanjem z njimi in po njem. Kar bi bilo enako, kot velja za površine iz plastike, jekla, stekla in druge, ki se jih vsakodnevno dotikamo (držala na javnem potniškem prometu, kljuke na vratih, stikala v dvigalih, v službenih prostorih, na stopniščih večstanovanjskih stavb, ograj, nakupovalnih košaric in še bi lahko naštevali). Sploh ker študije kažejo, da je stabilnost novega koronavirusa na plastiki bistveno daljša v primerjavi s papirjem. Naj dodamo, da je razumljivo, da tiskane publikacije v tej obliki niso na voljo ljudem v zdravstvenih domovih, bolnišnicah in podobnih ustanovah.
Na NIJZ odgovarjajo, da splošno priporočilo o pogostem razkuževanju rok velja tudi pred prebiranjem tiskovin ali dotikanjem katerih koli drugih površin in po njem. Dodajajo, da so »za tiskovine, ki si lahko zamenjujejo uporabnika drugega za drugim, podali posebna priporočila, saj samo s striktnim razkuževanjem rok ne moremo preprečiti, da bi novi koronavirus prek kapljic zaradi morebitnega govorjenja, kihanja, kašljanja ne prišel do tiskovine, ki jo uporabnik drži manj kot en meter stran od svojega obraza in se je nekaj minut zatem ne bi dotaknil drug uporabnik in se na tak način okužil. Tovrstnih tiskovin se ne da razkuževati.« NIJZ še verjame, da svetleči, močno barvan potiskan papir ali plastificiran papir »prej kaže lastnosti plastike kot navadnega papirja, zato previdnost ni odveč«.
Pa vendar: ali lahko ob enakih okoliščinah (zaporedje ljudi, kašljanje, kihanje, nerazkuževanje rok) NIJZ zagotovi, da do prenosov ne bo prišlo ob dotikanju kljuk, ograj in držal iz plastike, kjer je, kot kažejo študije, virus aktiven dlje časa? Odgovorimo lahko sami: ne more.
Očitno smo pri ukrepu izločanja tiskanih publikacij, ki se jih dotika več ljudi, v Evropi med državami, ki so izjema. Na NIJZ namreč pravijo, da so poleg Avstrije časopisi v lokalih in restavracijah prepovedani tudi v Italiji (Toskana), v Estoniji morajo materiali v knjižnicah, ki se jih pogosto dotika, kot so časopisi in revije, ostati nedostopni, v Švici pa v plesnih šolah odstraniti nenujne predmete, kot so časopisi in revije. Dodajajo, da hrvaški zavod za javno zdravje v nobenem dokumentu ne dovoljuje uporabe časopisov v gostinskih lokalih, glede jedilnih listov pa priporoča, da so v plastificirani obliki nameščeni pred lokali. Ob sila nestrpnem odnosu premierja do medijev, ki jih nima v lasti, se razlaga NIJZ mnogim v založniških krogih ne zdi prav posebno strokovna in trdijo, da je v ozadju politika.
