petek, 29 marca, 2024
14 C
Ljubljana

SPLETNA STRAN JE V IZDELAVI

Vse dražje ogrevanje: se bomo greli na vavčerje?

Ogrevanje se je najbolj podražilo v Mariboru, na Jesenicah, v Trbovljah in Ljubljani. V Mariboru so socialno šibkejšim občanom namenili energetske vavčerje v vrednosti 15 evrov. Jih bo država podprla tudi za druge?

Letošnja jesen in zima sta še pred prvim pravim mrazom in snegom pokazali zobe. Zneski na položnicah za ogrevanje so poskočili v nebo. Razlog? Vse dražji energenti in emisijski kuponi, ki jih toplarne plačujejo v zameno za izpuste ogljikovega dioksida.

Stanovalec bloka na Jesenicah je tako za ogrevanje 70 kvadratov velikega stanovanja v oktobru plačal 183 evrov ali še enkrat več kot oktobra lani. Da se je povprečna maloprodajna cena toplote za gospodinjskega odjemalca od lanskega do letošnjega decembra zvišala kar za 40 odstotkov, je pokazala tudi analiza agencije za energijo, ki je pod drobnogled vzela devet izbranih slovenskih občin z urejenim daljinskim ogrevanjem.

Najbolj je cena poskočila v Mariboru.
Topli radiatorji bodo pomenili tudi višji znesek na položnicah. Foto: iStock

Zvišanje so najbolj občutili Mariborčani, Jeseničani, Trboveljčani in Ljubljančani, najmanj pa Celjani. Kako je to mogoče? V Mariboru, na Jesenicah in v Trbovljah se v celoti grejejo na vse dražji zemeljski plin, v Celju pa večino toplote dobijo iz domačih surovin – s termično obdelavo komunalnih odpadkov in lesne biomase.

Vavčerji za zdaj samo za Mariborčane

Podražitev toplote je močno prizadela približno 13.000 mariborskih gospodinjstev, priključenih na daljinsko ogrevanje Energetike Maribor. Občanom, ki v tem trenutku ne morejo izbrati drugega ugodnejšega ponudnika ogrevanja in so v vse večji stiski, bo občina pomagala z možnostjo plačevanja ogrevanja na obroke, krila jim bo 30 odstotkov variabilnega dela cene ogrevanja za november in december, s čimer bo gospodinjstvo v povprečju prihranilo približno 50 evrov, dodatno pa vsem socialno šibkejšim občanom razdelila še energetske vavčerje v vrednosti 15 evrov. Če v gospodinjstvu živijo trije ljudje, to pomeni 45 dodatnih evrov za toplo stanovanje. V mestni upravi ocenjujejo, da bo do te pomoči upravičenih okrog 12.000 občanov.

V Ljubljani, kjer bodo občani za ogrevanje 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja na leto v povprečju plačali 124 evrov več kot prejšnjo sezono, se za kaj takšnega niso odločili, zagotavljajo pa, da so bili decembrski višji zneski zadnja podražitev v tej kurilni sezoni. Na Jesenicah, kjer so ogrevanje letos podražili kar petkrat, so s pritiski na ponudnika dosegli manjše znižanje cene, predvsem pa računajo na pomoč države. Ali bo ta tudi zares vsem socialno šibkejšim Slovencem po vzoru turističnih bonov razdelila še energetske vavčerje, bo predvidoma jasno konec januarja.
Za tako rešitev se zavzemajo opozicijske stranke. V praksi predlagajo 150 evrov dodatka za 75.000 socialno najbolj ogroženih posameznikov in 40 evrov dodatka za okrog 200.000 prejemnikov otroških dodatkov. Vavčerje bi dodeljevali podobno kot doslej turistične bone, upravičenci pa bi jih lahko unovčili pri nakupu električne energije, plina, kurilnega olja, kuriva in goriva.

Ne glejte samo na ceno kuriva!

Zdi se, da je energetska kriza po žepu najbolj udarila tiste, ki se ogrevajo na zemeljski plin in vse dražjo elektriko, ter da najcenejša še vedno ostajajo polena, posebno če imamo svoj gozd. A tukaj kaže biti previden – ogrevanje na zemeljski plin ne potrebuje kurilnice niti pretiranega vzdrževanja ali gozdarskega znanja.

Drva za ogrevanje
Drva ostajajo najcenejša oblika ogrevanja, posebno če imamo svoj gozd. Foto: Luka Cjuha

»Najnižje cene kilovatne ure koristne energije, to je tistega zneska, ki ga na koncu plača potrošnik, so pri polenih, sekancih in toplotni črpalki in znašajo okrog 3,5 centa za kilovatno uro. Razred višje so peleti in zemeljski plin s ceno od šest do sedem centov. Kurilno olje nas stane okrog devet centov. Daljinsko ogrevanje se giblje med petimi in desetimi centi za kilovatno uro. Najdražja energenta sta utekočinjeni zemeljski plin in elektrika s ceno okrog 16 centov,« razloži energetski svetovalec Bojan Žnidaršič, ki ob tem posvari, da pri stroških ogrevanja res ne smemo imeti v mislih samo stroška energenta oziroma kuriva. »Cena energenta je le del celotne cene ogrevanja. Upoštevati moramo ceno enkratne naložbe v sistem ogrevanja, ceno obratovanja in nato še ceno vzdrževanja. Upoštevati moramo tudi to, ali moramo zgraditi kurilnico, kupiti cisterno, postaviti drvarnico. Šele seštevek teh treh cen, preračunan na deset ali dvajset let, nam da pravo sliko, koliko bomo v tem času plačali za ogrevanje prostorov in sanitarne vode,« pravi.

Kako do cenejšega ogrevanja?

Najslabše je, če čakamo na državne vavčerje in občinske subvencije, pravi Žnidaršič. Najprej moramo pogledati, v kakšni hiši ali stanovanju živimo. »Na prvem mestu je ovoj stavbe, saj nas le dovolj debela in pravilno vgrajena toplotna izolacija ščiti pred zimskim mrazom in poletno vročino. Pomislimo na okna, vrata, strope, tla,« našteva, s čim vse lahko prihranimo pri porabi toplote. Za primerjavo navede starejšo, po drugi svetovni vojni zgrajeno hišo, kjer lastniki za ogrevanje sto kvadratnih metrov v povprečju porabijo 1500 litrov nafte, in novejšo sodobno energetsko varčno hišo, kjer je ta poraba le še 150 litrov.

Izjemno velik energetski potencial Slovenije je biomasa. Kar 60 odstotkov površine imamo porasle z gozdom, mi pa ne znamo oziroma ne zmoremo porabiti niti njegovega letnega prirasta.

A kaj lahko storijo stanovalci v bloku, ki ponudnika ogrevanja zelo težko zamenjajo? »Najslabše je zapasti v apatijo, vedno je mogoče kaj narediti. Poznam primer bloka na Jesenicah, ki se je odločil izstopiti iz sistema daljinskega ogrevanja in si uredil toplotno črpalko. Vem za stanovalce bloka, ki so se odločili za sončno elektrarno. Le lastniki stanovanj morajo biti proaktivni in nadzorovati svojega upravnika ter od njega zahtevati čim bolj optimalno delovanje sistema,« je sogovornik prepričan, da rešitve obstajajo.

Kurivo prihodnosti sta les in sonce

To zimo so občine pri ponudnikih ogrevanja dosegle ustavitev dvigov cen. Pa vendar: letošnje podražitve gotovo niso zadnje. Kateri so torej energenti prihodnosti, zaradi katerih nas ne bo bolela glava in tiščala denarnica? »Vsaka kriza je priložnost. Kot potrošniki in plačniki se ne sprašujmo, kaj bo država naredila za nas. Vprašajmo se, kaj bomo sami naredili zase. Izjemno velik energetski potencial Slovenije je biomasa. Kar 60 odstotkov površine imamo porasle z gozdom, mi pa ne znamo oziroma ne zmoremo porabiti niti njegovega letnega prirasta. Drugi – skoraj neskončni – potencial je sončna energija. Če bi na vse slovenske strehe, ki imajo skupaj 280 kvadratnih kilometrov površine, postavili sončne elektrarne, bi te na leto proizvedle 28 teravatnih ur elektrike. Za primerjavo, TEŠ 6 jih proizvede štiri,« zaključi sogovornik. Da je mogoče z izbiro energenta močno vplivati na ceno, kaže primer Celja, kjer se večinoma ogrevajo na biomaso. Po podatkih agencije za energijo Celjani trenutno plačujejo eno najnižjih cen ogrevanja.

SORODNI ČLANKI

medicinska sestra

Ves bes se zlije na zdravstvene delavce

0
V zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih je v času epidemije do zaposlenih zaznati veliko žaljive, agresivne in ogrožajoče komunikacije, predvsem pacientov in svojcev. Zdravstveni delavci so v času epidemije vse pogosteje žrtve verbalnega in celo fizičnega...
Predstava na silvestrovo

Od treh gledalcev do skoraj polnih dvoran in še kaj

0
Tudi ko so bile dvorane zaprte za javnost, so storili vse za ohranitev stika s svojim občinstvom. Najbolj dramatično je bilo v SNG Drama Ljubljana, kjer so poleg epidemije doživeli še poplavo in odstop...
Mladi zdravniki opozarjajo na nizke plače

Dopoldne zdravnik, popoldne avtomehanik

0
Mladi zdravniki opozarjajo na nevzdržne razmere: plače so prenizke, mnogi razmišljajo o odhodu v tujino ali celo zamenjavi poklica. Ne želijo si razgradnje zdravstvenega sistema. »Naša morala je na psu. Tako ne gre več naprej,«...

NAJBOLJ BRANI ČLANKI

Ukrepe opuščamo, za občasno zmedo so kriva tudi nejasna pravila

Novi koronavirus se lahko ponovno začne širiti, če ne bomo spoštovali smiselno uvedenih ukrepov.

Vinko Šimek: honorar si je delil z inflacijo

Na območju nekdanje Jugoslavije je njegova kaseta s šalami pred štirimi desetletji dosegla  osemkratno zlato naklado, osemkrat po 50.000 prodanih primerkov. Poleg mnogih turnej, predvsem z...

S covidom-19 v službo? Grozi vam huda kazen!

Dokler ne bo cepiva, se je pametno držati nekaterih osnovnih napotkov, sicer lahko v neroden položaj spravimo sebe in ljudi okoli nas. Včeraj je bilo...

ZADNJI ČLANKI

Nedeljsko kosilo: Tarator – balkanski gaspačo

Tudi v Bolgariji imajo svojo različico te znamenite juhe, ki je narejena iz svežih kumar, kopra, česna, orehov, jogurta, oljčnega olja in vode, in...

75 najlepših: Klic srca

Ansambel, ki deluje od leta 2000, sestavljata bratranca vokalist Blaž Švab in harmonikar Rok Švab ter brata kitarist Peter Oset in basist Franjo Oset....

(Nedeljski dnevnik) Modra rakovica požre, kar leze in gre

Ko pomemben politik, kot je predsednik beneške dežele (Veneto) Luka Zaia, skliče novinarsko konferenco in pozira z veliko modro rakovico v rokah, je najbrž...