Na zapuščinsko razpravo po pokojni sestri brez potomcev je bila dostavljena v zaprti kuverti napisana oporoka. Bila je dostavljena notarki ali odvetnici v Ljubljani. Pokojnica je namreč živela v Mariboru. Vse je bilo in je še sumljivo. Vodi v prevaro. Sestra je umrla pred sedmimi leti, na zapuščinsko razpravo pa smo bili povabljeni dve sestri, trije nečaki, zapuščinske razprave se niso udeležile tri pranečakinje – po pokojnih nečakih.
Kuverta oporoke se ni odprla, temveč je sodnica dejala, da je bila med tem časom sklenjena kupoprodajna pogodba. Pogodbo sta sklenili moja pokojna sestra in nečakinja. Tudi ta nečakinja je v istem letu doživela srčni infarkt in v istem letu umrla. V obdobju od sestrine smrti februarja 2014 do smrti nečakinje oktobra 2014 so se dogajale različne stvari in vrstile različne informacije. Ko sem se septembra 2014 dogovorila, da se dobiva z nečakinjo na sestanku, sem jo vprašala, kolikšen znesek je plačala za stanovanje moji sestri. Zdelo se mi je, da niti centa, in je to priznala. Sumila sem, da je bila narejena fiktivna pogodba.
Informativno me zanima, kakšne so moje pravice v tem primeru.
Bralka
Odgovor: Iz posredovanega dopisa izhaja, da je vaša pokojna sestra pred smrtjo pripravila oporoko. Poleg tega je sklenila tudi fiktivno kupoprodajno pogodbo za stanovanje z nečakinjo, pri kateri pa ni prišlo do plačila kupnine. Tudi nečakinja je kmalu zatem umrla, nakar je njen sin to stanovanje nemudoma prodal. Zanima vas, kakšne možnosti imate kot dedinja po pokojni sestri.
Če menite, da oporoke ni pripravila vaša pokojna sestra, bi to pomenilo, da je oporoka ponarejena in zato nepristna oziroma neavtentična. V ta namen lahko na sodišču sprožite postopek ugotavljanja neobstoja (oziroma ničnosti) oporoke, saj ponarejena oziroma nepristna oporoka sploh ne more biti oporoka in na podlagi takšne »oporoke« ni mogoče uvesti oziroma izvesti dedovanja.
Če sumite, da je vaša pokojna sestra pripravila oporoko pod vplivom grožnje, sile ali zvijače, takšna pogodba prav tako ni veljavna. V takem primeru lahko na sodišču vložite tožbo za razveljavitev take oporoke, pri čemer je treba omeniti, da je takšno tožbo treba vložiti v roku enega leta od dneva, ko ste izvedeli za vzrok neveljavnosti (na primer sila, grožnja, zvijača), vendar najkasneje v desetih letih od razglasitve oporoke.
Če bi sodišče ugotovilo, da je bila oporoka ponarejena ali neveljavna, bi se uvedlo dedovanje na podlagi zakona. To pomeni, da bi zakoniti dediči dedovali po dednih redih. V prvem dednem redu bi dedovali pokojnikovi potomci in zakonec, vsi po enakih delih. Če zapustnik ob smrti ni imel (preživelih) potomcev ali zakonca (oziroma zunajzakonskega partnerja), potem pride v poštev dedovanje po drugem dednem redu, v katerem velja, da zapustnikovo premoženje dedujejo zapustnikovi starši (oziroma namesto njih njihovi preživeli otroci, ki so hkrati tudi zapustnikovi sorojenci).
V zvezi z omenjeno fiktivno prodajno pogodbo bi omenili le še to, da obligacijski zakonik določa, da navidezne pogodbe (sem spada tudi fiktivna pogodba) resda nimajo učinka med pogodbenima strankama, vendar pa v primeru, ko navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo (na primer v vašem primeru darilno pogodbo), velja slednja, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.
