Resničnostni šov Sanjski moški, katerega različico lahko te dni spremljamo tudi pri nas, je famozno slab pri izbiranju kompatibilnih tekmovalk in tekmovalcev, kar pa ne škodi njegovi gledanosti.
Marca prihodnje leto bo minilo 20 let od premiere prve sezone resničnostnega šova The Bachelor, pri nas bolj znanega kot Sanjski moški ali njegova različica Sanjska ženska. Po 25 sezonah se od resničnostnega šova v ZDA poslavlja njegov prvi in do zdaj edini voditelj Chris Harrison, ki se od vodenja poslavlja zaradi obtožb o rasizmu – branil je namreč tekmovalko, ki je v preteklosti sodelovala na tematski zabavi v kostumih, kjer so se udeleženci oblekli v sužnjelastnike.
Resničnostni šov, ki je bil večkrat tarča kritik zaradi večinoma belih tekmovalk in tekmovalcev, se pred svojo 20. obletnico sooča s tem, kako nadaljevati dve desetletji resničnostnega šova v skladu z družbenimi spremembami v ZDA, medtem ko pri nas trenutno največ debat poteka o tem, kdo iz šova bo iztržil največ sponzorskih pogodb.
Pri nas te dni namreč spremljamo drugo sezono Sanjskega moškega, kjer se tekmovalke potegujejo za srce natakarja in voznika viličarja Gregorja Čeglaja. Čeprav gre šele za drugo sezono Sanjskega moškega pri nas, smo prvo sezono lahko gledali le dve leti po premieri v ZDA, in sicer leta 2004, ko je srce Damirja Alidžanoviča osvojila Nataša Kirn. Njuna ljubezen je trajala tri leta, kar je v zgodovini oddaje pravzaprav eden večjih uspehov. Leto pozneje se je Sanjska ženska z Mišo Margan končala tako, da je mariborsko poslovno žensko zavrnil njen finalni izbranec, sanjska ženska Nina Osenar pa je namesto z izbrancem Adelom Djutovičem na sanjsko potovanje odšla s pevcem skupine Sestre Tomažem Miheličem – Marlenno. Lansko leto so na Pop TV za ogrevanje odkupili dve sezoni hrvaške različice Sanjskega moškega, v eni je celo zmagala Slovenka Nuša Rojs, letos pa se je na mesto objekta poželenja postavil veliki ljubitelj Marka Vozlja Gregor Čeglaj.
Katastrofalno slaba statistika uspešnih romantičnih zvez
Koncept oddaje Sanjski moški je relativno preprost. V njej tekmujejo en moški in določeno število žensk, ki se potegujejo za njegovo srce. Vsak teden se tekmovalec odpravi na skupinski ali individualni zmenek s tekmovalkami, ob koncu oddaje pa tistim, ki so mu všeč, podeli vrtnico. Tista, ki pride do konca, je njegova izbranka, ki jo »sanjski moški« nato zaprosi za roko ali poskus zveze. Tekmovalke, ki so med seboj tekmice, živijo v isti hiši, kar je izvor drame, medtem ko se »sanjski« trenutki odvijajo na zmenkih, ki so znani po tem, da vsebujejo bistveno več aktivnosti in dragih lokacij kot običajni zmenki. Svojevrsten spektakel so tudi ceremonije vrtnic, kjer se, vsaj v slovenski in hrvaški različici, tekmovalkam strežejo koktajli, visoka vsebnost alkohola pa pogosto privede do prepirov ali drugih dramatičnih preobratov.
Čeprav je v naslovu oddaje beseda sanjski, je šov famozno slab v ustvarjanju novih parov. V ZDA je v 25 sezonah uspelo v oddaji »poparčkati« samo en par, ki je še vedno skupaj. To sta Sean Lowe in Catherine Giudici, ki sta se poročila leta 2014 in imata tri otroke. Trenutno sta spet skupaj tudi tekmovalca zadnje, 25. sezone oddaje; Matt James, ki je bil prvi temnopolti sanjski moški v ZDA, na koncu oddaje zmagovalke Rachael Kirkconnell sicer ni zaprosil za roko, sta pa začela romanco, ki se je kmalu končala zaradi razkritja o že omenjeni rasistični zabavi, ki se je je udeležila Kirkconnellova. Par naj bi se nedavno spet pobotal in nadaljeval zvezo, vendar jima glede na statistiko ne kaže najbolje. Mimogrede, resničnostni šov Love is Blind, ki so ga lani predvajali na Netflixu, je samo v eni sezoni »poparčkal« 12 ljudi; od šestih parov, ki so se v oddaji poročili, so trije pari še vedno skupaj.
Je res vse zrežirano?
Kljub temu da ne služi svojemu domnevnemu namenu, torej iskanju ljubezni, pa to ne vpliva na gledanost tega resničnostnega šova. Že dejstvo, da tekmovalke (ali tekmovalci), medtem ko se potegujejo za naklonjenost ene osebe, živijo skupaj in skupaj preživijo več časa kot s »sanjsko« osebo, ustvarja številne napetosti, na katerih temelji dramaturgija oddaje. To občasno začinijo z nepričakovanimi preobrati, kot so nove tekmovalke ali nenapovedano izločanje, a bistvo ostajajo napetosti med tekmicami ali tekmeci. V preteklosti je kar nekaj tekmovalk in tekmovalcev spregovorilo o manipulativni naravi šova, v kateri produkcijska ekipa tudi umetno ustvarja napetosti, če pa do teh ne pride, jih ustvarijo z montažo.
Čeprav producenti oddaje tovrstnih kritik praviloma ne komentirajo, je njihova vsebina z leti postala javna skrivnost. Celo tako, da se je leta 2015 znašla v središču televizijske serije Unreal, v kateri je bila glavni lik producentka resničnostnega šova Everlasting (z enakimi pravili kot Sanjski moški), ki poskuša na vsak način ustvariti gledljivo vsebino. Ob tem se mora spopasti tako s svojimi nadrejenimi kot tekmovalkami in seveda sanjskim moškim, ki že v prvi sezoni konča v njeni postelji, medtem ko se pred kamerami pretvarja, da se zaljublja v tekmovalke.
Koncept oddaje Sanjski moški je relativno preprost. V njej tekmujejo en moški in določeno število žensk, ki se potegujejo za njegovo srce. |
Serija je temeljila na kratkem filmu Sequin Raze, ki ga je napisala Sarah Gertrude Shapiro, ki je v resničnem življenju delala za oddajo Sanjski moški. Ta je za medije povedala, da gre za resničen prikaz dogajanja v zakulisju, ki temelji predvsem na ustrahovanju in manipulaciji tekmovalk in tekmovalcev. Čeprav po njenih besedah marsikdo, ki se prijavi za oddajo, misli, da lahko premaga pravila, so oddaje narejene tako, da v njih ni zmagovalcev. Kot je povedala Shapirova, gre za ritualno manipulacijo, šarmiranje in montažo, ki je zunaj nadzora vpletenih. Čeprav občinstvo misli, da tekmovalke in tekmovalci vedo, v kaj so se podali, to ne drži. Po njenih besedah ni načina, da bi vnaprej vedeli, kaj jih čaka.
Novi mediji, nova pravila
Čeprav imajo tekmovalci in tekmovalke določene obveznosti tudi po koncu snemanja oddaje, te so vezane predvsem na pojavljanje v medijih in javnosti, pa družbeni mediji čuvanje skrivnosti vsaj otežujejo, če ne celo onemogočajo. Te dni lahko pri nas denimo poleg šova Sanjski moški spremljamo vzporedno dramo, ki poteka na družbenih omrežjih, kjer se tekmovalkam javlja vedno več deklet, ki poznajo Gregorja Čeglaja in njegovo preteklost, kar nekaj pozornosti pa so pritegnile tudi novice in govorice o tem, katere od tekmovalk je Čeglaj blokiral v družbenih medijih in s katerimi je v javnih sporih.
Podobno je tudi nadaljevanje hrvaške različice oddaje Gospodin savršeni potekalo na družbenih omrežjih. Goran Jurenec in zmagovalka Hana Rodić sta se namreč letos razšla, pozneje pa med seboj obračunavala tudi po družbenih omrežjih, kjer je Jurenec razkril, da je zvezo z Rodićevo želel prekiniti že prej, pa se mu to zaradi pandemije ni zdelo primerno. Pozneje je to vendarle storil in se vrnil k nekdanjemu dekletu.
